- biografija

uroš hrovat ilustrator

uroš hrovat ilustracije

hrovat uroš ilustrator

hrovat uroš hrovat uroš

uroš hrovat ilustrator

hrovat uroš ilustrator

Rodijo me v Ljubljani in Ljubljančan sem ostal. Kot malček likovni navdih srkam iz risank in stripov. Disneya in stripe Mikija Mustra kmalu prerastem in presedlam na tršo tematiko. Moj svet poselijo barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superjunaki. Berem, rišem in prerisujem.Tarzan, Spajdermen, vojske zombijev, veliko krvi in spopadov. Mama pravi, da je odlično narisano, ampak grozno in upa, da bom kdaj ustvarjal kaj milejšega. Umetniško izobraževanjem začnem na šoli za oblikovanje in fotografijo, smer grafika in nadaljujem študij na Pedagoški akademiji, z namenom postati učitelj likovnega pouka, ker mi tak poklic v domišljiji obeta lepo in leno življenje, polno risanja in barv. Vsa najstniška leta sem gojil črno-belo črtno risbo s tušem ter flomastrom in šele ure slikanja so me rešile strahu pred barvami. Pogumno sem packal vse večja platna in v akrilne barve namesto čopiča z užitkom pomakal prste.

Čisto prvi cekin za ilustracijo sem dobil za simpatično bitje, ki grize tipkovnico. Bil sem navdušen, da lahko za nekaj, kar delam z užitkom, dobim pravi denar, ki mi bo kupil knjige in stripe. Prijateljica me je povezala s študentskim časopisom Tribuna in začel se je moj poklic ilustratorja. Sprva sem bil prestrašen, saj sem vedel, da mnogo stvari nisem nikoli narisal in jih zato ne znam. Enkrat je vedno prvič, sem spoznal in vsega se da naučiti. Prebrskaš literaturo, najdeš predmet, ga prerišeš, pa bo naslednjič šlo iz glave.
Objavljene ilustracije so bile všeč Davidu Tasiču, ki mi je istega leta dal v ilustriranje prvo knjigo »Skavt Peter« Frana Milčinskega. Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ko sem dobil natisnjeni izvod v roke. Knjigo sem ilustriral komično in nisem vedel, da bo takšen stil postal moj zaščitni znak. Do takrat pa me je čakalo še precej knjig precej resnejše tematike. Obdelal sem kar lep del slovenskih klasikov, za začetek pa Ivana Cankarja. Jurčič, Kersnik, Tavčar so od mene zahtevali realistično in mračno risbo. Veliko srečnejši sem bil, ko sem risal za knjige Frana Milčinskega – »Butalci« in Leopolda Suhodolčana, katerega sin Primož mi je pomagal najti lastno pot v ustvarjanju.

Primoža Suhodolčana sem spoznal, ko je Iskal nekoga, ki bo risal za njegovo najuspešnejšo knjigo »Košarkar naj bo«. Do danes je doživela že štiri ponatise in tri nadaljevanja. Ujela sva se odlično, tako da sem zanj ilustriral še enajst slikanic o Petru Nosu. Lik je podedoval po očetu in ga že dolga leta objavljal v reviji Ciciban. Pri otrocih je neverjetno popularen in del vseh mojih nastopov na šolah.
S Primožem sva postala nekakšen ustvarjalni »duo«. Nobena ideja ni preveč prismuknjena, noben karakter neizvedljiv. Naj bo najbogatejši "štumf", podjetni virus, senilna kljuka, zmrzljivi "kovter", karkoli, čim bolj hecno in nenavadno, vse gre v pravljico in ob tem se strašno zabavava.

Komična vsebina teh knjig je zahtevala preprostejšo in veselejšo risbo. Slikanice so potrebovale tudi barvo in kar nekaj časa sem iskal primerno orodje in tehniko. Nizki honorarji so pospešili delo, zato so čopiči izpadli iz tekme.
Panton flomastri za oblikovalce so se mi priljubili zaradi čiste barve in ekspresnega sušenja. Moja močna stripovska, stilizirana risba pa je potrebovala prav takšne sodelavce. Dokler jih leta 2003 ni zamenjal računalnik, so se odlično obnesli. Ker sem zelo natančen, lahko zdaj v programu Fotoshop ilustracijo popravljam v nedogled, jo komponiram z raznimi materiali in ozadji. Tako me je evolucija v tehniki pripeljala tudi do te internetne strani.

Dela z mojimi ilustracijami so osemkrat prejela naslov »Moja najljubša knjiga« (petkrat Košarkar naj bo in trikrat zbirka Pozor pravljice) in pet nominacij za nagrado »Desetnica« Društva slovenskih pisateljev (Živalske novice, Pica je kraljica,Doktor za osle, Vitez brez krave, Hud planet). Leta 2003 je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss, kjer se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahajam na prvem mestu po izposoji v slovenskih splošnih knjižnicah.

Leta 2015 izide moja prva knjiga iz serije Grad prepih z naslovom Zombi virus, kjer sem kompleten avtor. Najnevarnejši zombi v knjigi je zombi potrošnik. Kmalu ji sledijo Vampirski paradižniki, prava zelenjavna grozljivka in Grozna žeja, kjer je strašno vroče. Smetarski gusar, Huda tabletka, Nore mišice, Ognjena krila, Črna elektrika, Snežni kralj... zbirka hiti s polno paro naprej. Leta 2016 začnem z svežo serijo Zuk, neverjetni izumitelj, saj moja pisateljska vnema samo še narašča.

Kot ilustrator sem ves ta čas poleg mladinske ilustracije ustvaril še goro drugih stvari. Ilustriral sem učbenike, izdeloval kartice in voščilnice (božič, velika noč…). Sodelujem z nekaterimi oglaševalskimi agencijami in rišem »storyboarde« za reklame in spote. Ustvarjam maskote in like, ki prodajajo vse - od zdravil do sladkarij. Vsak pozna otroške sladolede Ljubljanskih mlekarn Lučka, Ježek,Tom …

Moč ilustracije je velika in vedno potrebna, ker človek bolje razume, če se mu stvar nariše. Tako me je pot pripeljala tudi do obiskovanja šol in vrtcev ter nastopov pred učenci. Verjamem, da vsi dobijo dragoceno darilo, ko vidijo nastajati žive like na belih listih. Med stotinami otrok se prav gotovo nahaja kak mali veliki talent, kateremu ta dan lahko obrne življenje in mi bo nekoč hvaležno stisnil roko, kakor sem jo jaz Mikiju Mustru.



	T: 031 472 182

uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustrator uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije uroš hrovat ilustracije hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš hrovat uroš uroš hrovat ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator hrovat uroš ilustrator Rodijo me v Ljubljani in Ljubljančan sem ostal. Kot malček likovni navdih srkam iz risank in stripov. Disneya in stripe Mikija Mustra kmalu prerastem in presedlam na tršo tematiko. Moj svet poselijo barbari, astronavti, indijanci, pošasti in superjunaki. Berem, rišem in prerisujem.Tarzan, Spajdermen, vojske zombijev, veliko krvi in spopadov. Mama pravi, da je odlično narisano, ampak grozno in upa, da bom kdaj ustvarjal kaj milejšega. Umetniško izobraževanjem začnem na šoli za oblikovanje in fotografijo, smer grafika in nadaljujem študij na Pedagoški akademiji, z namenom postati učitelj likovnega pouka, ker mi tak poklic v domišljiji obeta lepo in leno življenje, polno risanja in barv. Vsa najstniška leta sem gojil črno-belo črtno risbo s tušem ter flomastrom in šele ure slikanja so me rešile strahu pred barvami. Pogumno sem packal vse večja platna in v akrilne barve namesto čopiča z užitkom pomakal prste. Čisto prvi cekin za ilustracijo sem dobil za simpatično bitje, ki grize tipkovnico. Bil sem navdušen, da lahko za nekaj, kar delam z užitkom, dobim pravi denar, ki mi bo kupil knjige in stripe. Prijateljica me je povezala s študentskim časopisom Tribuna in začel se je moj poklic ilustratorja. Sprva sem bil prestrašen, saj sem vedel, da mnogo stvari nisem nikoli narisal in jih zato ne znam. Enkrat je vedno prvič, sem spoznal in vsega se da naučiti. Prebrskaš literaturo, najdeš predmet, ga prerišeš, pa bo naslednjič šlo iz glave. Objavljene ilustracije so bile všeč Davidu Tasiču, ki mi je istega leta dal v ilustriranje prvo knjigo »Skavt Peter« Frana Milčinskega. Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ko sem dobil natisnjeni izvod v roke. Knjigo sem ilustriral komično in nisem vedel, da bo takšen stil postal moj zaščitni znak. Do takrat pa me je čakalo še precej knjig precej resnejše tematike. Obdelal sem kar lep del slovenskih klasikov, za začetek pa Ivana Cankarja. Jurčič, Kersnik, Tavčar so od mene zahtevali realistično in mračno risbo. Veliko srečnejši sem bil, ko sem risal za knjige Frana Milčinskega – »Butalci« in Leopolda Suhodolčana, katerega sin Primož mi je pomagal najti lastno pot v ustvarjanju. Primoža Suhodolčana sem spoznal, ko je Iskal nekoga, ki bo risal za njegovo najuspešnejšo knjigo »Košarkar naj bo«. Do danes je doživela že štiri ponatise in tri nadaljevanja. Ujela sva se odlično, tako da sem zanj ilustriral še enajst slikanic o Petru Nosu. Lik je podedoval po očetu in ga že dolga leta objavljal v reviji Ciciban. Pri otrocih je neverjetno popularen in del vseh mojih nastopov na šolah. S Primožem sva postala nekakšen ustvarjalni »duo«. Nobena ideja ni preveč prismuknjena, noben karakter neizvedljiv. Naj bo najbogatejši "štumf", podjetni virus, senilna kljuka, zmrzljivi "kovter", karkoli, čim bolj hecno in nenavadno, vse gre v pravljico in ob tem se strašno zabavava. Komična vsebina teh knjig je zahtevala preprostejšo in veselejšo risbo. Slikanice so potrebovale tudi barvo in kar nekaj časa sem iskal primerno orodje in tehniko. Nizki honorarji so pospešili delo, zato so čopiči izpadli iz tekme. Panton flomastri za oblikovalce so se mi priljubili zaradi čiste barve in ekspresnega sušenja. Moja močna stripovska, stilizirana risba pa je potrebovala prav takšne sodelavce. Dokler jih leta 2003 ni zamenjal računalnik, so se odlično obnesli. Ker sem zelo natančen, lahko zdaj v programu Fotoshop ilustracijo popravljam v nedogled, jo komponiram z raznimi materiali in ozadji. Tako me je evolucija v tehniki pripeljala tudi do te internetne strani. Dela z mojimi ilustracijami so osemkrat prejela naslov »Moja najljubša knjiga« (petkrat Košarkar naj bo in trikrat zbirka Pozor pravljice) in pet nominacij za nagrado »Desetnica« Društva slovenskih pisateljev (Živalske novice, Pica je kraljica,Doktor za osle, Vitez brez krave, Hud planet). Leta 2003 je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss, kjer se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahajam na prvem mestu po izposoji v slovenskih splošnih knjižnicah. Leta 2015 izide moja prva knjiga iz serije Grad prepih z naslovom Zombi virus, kjer sem kompleten avtor. Najnevarnejši zombi v knjigi je zombi potrošnik. Kmalu ji sledijo Vampirski paradižniki, prava zelenjavna grozljivka in Grozna žeja, kjer je strašno vroče. Smetarski gusar, Huda tabletka, Nore mišice, Ognjena krila, Črna elektrika, Snežni kralj... zbirka hiti s polno paro naprej. Leta 2016 začnem z svežo serijo Zuk, neverjetni izumitelj, saj moja pisateljska vnema samo še narašča. Kot ilustrator sem ves ta čas poleg mladinske ilustracije ustvaril še goro drugih stvari. Ilustriral sem učbenike, izdeloval kartice in voščilnice (božič, velika noč…). Sodelujem z nekaterimi oglaševalskimi agencijami in rišem »storyboarde« za reklame in spote. Ustvarjam maskote in like, ki prodajajo vse - od zdravil do sladkarij. Vsak pozna otroške sladolede Ljubljanskih mlekarn Lučka, Ježek,Tom … Moč ilustracije je velika in vedno potrebna, ker človek bolje razume, če se mu stvar nariše. Tako me je pot pripeljala tudi do obiskovanja šol in vrtcev ter nastopov pred učenci. Verjamem, da vsi dobijo dragoceno darilo, ko vidijo nastajati žive like na belih listih. Med stotinami otrok se prav gotovo nahaja kak mali veliki talent, kateremu ta dan lahko obrne življenje in mi bo nekoč hvaležno stisnil roko, kakor sem jo jaz Mikiju Mustru.
Vse pravice pridržane © Uroš Hrovat info@uroshrovat.si - Uporaba vsebin brez dovoljenja je prepovedana Izdelava spletnih strani in spletno gostovanje: www.strani.com